Statistični urad RS je objavil končne podatke o poštnih storitvah in elektronskih komunikacijskih storitvah za prvo četrtletje 2010. Po podatkih je obseg poštnih storitev skoraj enak kot v prvem četrtletju 2009, obseg fiksne telefonije pa je upadel močneje, kot se je povečal obseg mobilne telefonije.
V prvem četrtletju 2010 opravljenih povprečno 117 poštnih pošiljk na prebivalca
Število opravljenih poštnih pošiljk v prvem četrtletju 2010 se je v primerjavi s prvim četrtletjem 2009 zmanjšalo, vendar v manjšem obsegu kot prejšnje leto v enaki časovni primerjavi. Upadlo je število paketov (za 8 %) in tudi število pisemskih pošiljk (za slab odstotek). Število poštnih pošiljk v mednarodnem prometu se je zmanjšalo bolj kot število poštnih pošiljk v domačem prometu.
Rezultat prvega četrtletja 2010 je bil negativen tudi v primerjavi s predhodnim četrtletjem, in sicer je bilo skupno število opravljenih poštnih pošiljk za dobro desetino nižje kot v četrtem četrtletju 2009, podrobnejši podatki pa kažejo zmanjšanje v vseh primerjavah. Taka dinamika je za to časovno primerjavo (povprečno 10-odstotno zmanjšanje števila poštnih pošiljk v zadnjih petih letih) običajna.
V sestavi poštnih pošiljk, tj. pisemskih in paketnih pošiljk, so paketne pošiljke zastopane v mnogo manjšem obsegu kot pisemske (v opazovanem četrtletju so pomenile 0,8 %). Delež paketov v domačem prometu je bil podpovprečen, delež paketov v mednarodnem prometu pa nadpovprečen, posebej med pošiljkami, prispelimi iz tujine (1,2 %).
Telefonski promet s fiksnih lokacij upada – pri zasebnih uporabnikih (gospodinjstva) intenzivneje kot pri poslovnih
Odhodni telefonski promet s fiksnih lokacij (obsegal je 345 milijonov minut) je bil v prvem četrtletju 2010 za 13 % manjši kot v prvem četrtletju 2009. Zmanjšala sta se domači in mednarodni promet, vendar domači promet v večjem obsegu.
V primerjavi s predhodnim četrtletjem pa je bil telefonski promet s fiksnih lokacij v tem obdobju neznatno večji.
Glede na usmerjenost klicev je več kot polovica telefonskega prometa s fiksnih lokacij potekala v enem omrežju. Sicer naraščajoči delež prometa iz enega fiksnega omrežja v drugo fiksno omrežje v Sloveniji je v tem obdobju pomenil že dobro četrtino skupnega prometa. Manj obsežen pa je bil delež telefonskega prometa s fiksnih lokacij v mobilna omrežja (9 %). Obseg pogovorov v tuja omrežja je k skupnemu prometu prispeval najmanjši delež (8 %).
Večino telefonskega prometa s fiksnih lokacij so (s 40-odstotno udeležbo v številu klicev) ustvarili zasebniki (60 %). Natančnejši podatki o usmerjenosti klicev kažejo, da je bil delež prometa v poslovne namene večji od deleža prometa zasebnih klicev le v kategoriji klicev v mobilna omrežja.
Število aktivnih priključkov klasične telefonije (PSTN in ISDN) se je v prvih treh mesecih leta 2010 zmanjšalo za 3 %, v enem letu pa kar za 12 %.
Z opuščanjem klasičnih priključkov se vse bolj (v poslovnem svetu hitreje kot v zasebni uporabi) uveljavljajo novejši priključki, ki temeljijo na internetni VoIP-tehnologiji.
Ker so tehnične izvedbe IP-telefonije različne in ker operaterji niso sporočali podatkov povsem usklajeno, ni bilo mogoče zagotoviti popolne primerljivosti statističnega spremljanja teh podatkov. Da bi to zagotovili, je bil s prvim četrtletjem leta 2010 natančneje opredeljen priključek IP-telefonije (glej Metodološka pojasnila). Sprememba je sicer povzročila zmanjšanje števila priključkov, vendar se je njihovo število dejansko povečalo.
Klici na uporabnika mobilne telefonije dnevno trajali povprečno slabih 5 minut
Iz mobilnih omrežij (povprečni uporabnik je ustvaril 5 minut pogovora dnevno), je v prvem četrtletju 2010 izviralo dvakrat več prometa kot iz fiksnih lokacij; tudi naročnik fiksne telefonije je dnevno ustvaril povprečno skoraj 5 minut prometa.
Uporabniki so s 486 milijoni klicev v prvem četrtletju 2010 ustvarili skoraj za desetino obsežnejši promet kot v prvem četrtletju 2009; domači promet je bil večji, mednarodni pa manjši kot prejšnje leto v tem obdobju.
Glede na predhodno četrtletje je promet upadel: domači promet je bil manjši za dober odstotek, upad mednarodnega prometa pa je bil izrazitejši.
Tudi v mobilni telefoniji je bil – tako kot v fiksni – večji del prometa v opazovanem obdobju opravljen znotraj enega omrežja (64 %). Pogovori iz enega mobilnega omrežja v Sloveniji v drugo so prispevali 27 % prometa, manjši delež pa tisti, ki so bili usmerjeni v fiksna omrežja (5 %). V strukturi mobilne telefonije je delež prometa v tuja omrežja (3 %) manj pomemben kot pri fiksni telefoniji.
Število SMS-sporočil je v januarju, februarju in marcu letos (301 milijon SMS-sporočil) za tretjino preseglo realizacijo v prvem četrtletju 2009, hkrati pa je bilo nižje kot v predhodnem četrtletju. Skoraj 90 % vseh sporočil, to je mesečno povprečno 53 sporočil na uporabnika, so prispevali zasebni uporabniki. Vsak poslovni uporabnik pa je odposlal mesečno povprečno 24 sporočil.
Število multimedijskih sporočil je preseglo 6 milijonov (to je za dobro polovico več kot v prvem četrtletju 2009), od tega so jih v opazovanem obdobju kar 85 % odposlali zasebni uporabniki.
Število uporabnikov mobilnega omrežja še vedno narašča (od 2005 do 2009 poprečno za 4,7 % letno); med uporabniki tega omrežja je bilo 81 % zasebnih uporabnikov. Ti so v opazovanem četrtletju ustvarili 71 % vseh klicev iz mobilnega omrežja in skoraj enak delež prometa. Medtem ko je povprečna dolžina zasebnih in poslovnih pogovorov iz mobilnega omrežja domala enaka, pa so zasebni pogovori iz fiksnega omrežja povprečno precej daljši (povprečno 4 minute) od poslovnih.
Tabela 1: Poštne storitve in storitve elektronskih komunikacij, Slovenija, 1. četrtletje 2010
M manj natančna ocena - previdna uporaba 1) Sem spadajo pisemske in paketne pošiljke. Glej metodološka pojasnila. 2) Konec ustreznega četrtletja. 3) Zaradi novega načina štetja VoIP priključkov podatki niso primerljivi s prej objavljenimi. Glej Metodološka pojasnila. Vir: SURS | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
- Za komentiranje se prijavite