Iz dneva v dan poslušamo in beremo o tem, da smo Slovenci majhen narod. O tem slišimo govoriti gospodarstvenike, politike in tudi čisto preproste "male" ljudi. To je očitno v naši zavesti. To je stanje duha ali "state of the mind". To je potem zelo pogosto razlog za mnoge naše take in drugačne neuspehe. Kljub prenekaterim uspehom, ki jih je moč najti na mnogih področjih od športa, znanosti pa vse do gospodarstva in še na marsi katerem drugem področju, ki sem ga nehote izpustil, pa ostajamo v svojem povprečju zvesti sami sebi in svoji zgodovini in trpimo še naprej za "našo majhnostjo".
Trdim, da ta naša tako imenovana "majhnost" ni nič drugega kot negativna fiksacija ali po domače IZGOVOR. Ja, izgovor. Izgovor za to, da lahko še naprej uživamo v bolj ali manj udobnem stanju v katerem se nahajamo in nam ni potrebno nič storiti. Nič takega, kjer in za kar bi se bilo potrebno izpostaviti, spopasti z novimi izzivi in iti po poti, ki ni ravno prijetna, udobna ali celo vnaprej dobro znana. Zakaj bi iskali težave, če že tako ali tako same pridejo. Tako iznenada in nepričakovano in nam povzročajo ... ja težave. Imamo težave s težavami.
Ne bi se rad spuščal na tem mestu v teorijo in prakso pozitivnega razmišljanja in tega, da je svet okoli nas stvar posameznikove percepcija oziroma gledišča, ampak bi raje nadaljeval tam kjer sem začel. Torej vrnimo se k predpostavki, torej k stališču, da "smo Slovenci majhni" in da je to vzrok mnogih naših neuspehov in težav. Da je to izgovor, nam dokazujejo mnogi primeri, kot sem omenil (športniki, znanstveniki in tudi podjtniki), ki pa očitno niso dovolj, da bi premaknili splošno razmišljanje v bolj pozitivno smer. Zato sem se odločil, da pogledamo na isto stvar še z nekoliko drugega gledišča. Kaj s tem mislim?
Kaj pa področja, kjer smo večji, celo od Američanov in Angležev in verjetno še od marsikaterega drugega naroda. Gre za število študentov in zaposlenih na univerzah. Za primer lahko vzamemo nekatere največje in najprestižnejše svetovne univerze, kot so na primer Stanford in Harvard v ZDA, pa Cambridge in Oxford v Angliji.
Da smo "mali Slovenci" od omenjenih univerz večji, dokazujejo naslednje številke. Univerza v Oxfordu predstavlja (podatki so za leto 2008) 3 4.197 FTE v številu zaposlenih, 12.173 FTE v številu dodiplomskih študentov in 6.723 FTE podiplomskih študentov. Skupaj
je na Oxfordu za 23.620 FTE vseh študenotv ali 18.667 študentov. Univerza v Cambridgeu pa ponuja 3.933 FTE v številu zaposlenih, 12.300 FTE dodiplomskih študentov in 6.253 FTE podiplomskih študentov. Skupaj gre za 25.465 FTE oziroma 18.309 vseh študentov. Zelo podobni so podatki tudi za ameriški Harvard in Stanford, kjer je vseh študentov
Univerza v Ljubljani ima po istih statističnih virih 4.284 FTE ali 4.078 zaposlenih in kar 45.116 FTE ali 39.775 dodiplomskih študentov ter 4.881 FTE ali 4.881 podiplomskih študentov. Skupaj je to v letu 2008 pomenilo 50.815 vseh študentov.
Po velikosti je Univerza v Ljubljani torej za povprečno trikrat večja (število študentov) kot vsaka od angleških oziroma navedenih ameriških univerz in približno enako velika po številu zaposlenih, nima pa sorazmerno primerljivih tržnih učinkov in rezultatov. Kaj s tem mislim?
Če pustimo ob strani število člankov ter referenc, potem lahko med tržne učinke in rezultate štejemo število podeljenih patentov in število ustanovljenih univerzitetnih spin-off podjetij. Tu pa je slika ravno obrnjena, kot pri številu študentov in zaposlenih. Tako sta imeli na primer univerzi v Angliji v letu 2004 52 podeljenih patentov (Oxford) in 60 Cambridge. Od leta 1997 je uspel Oxford ustanoviti in zagnati 49 spin-off ali spin-out podjetij, kot jih imenujejo Angleži, Cambridge pa 42, ki uspešno delujejo kot visoko tehnološka podjetja. Kar pa se tiče na splošno start-up podjetij (ne zgolj univerzitetnih spin-off) pa jih ima v tem trenutku s Cambridgeom povezavo kar 312, od katerih jih polno deluje in posluje 250 in ustvarja za okoli 1,5 milijarde $ (povprečno torej 6 mio $/podjetje) prihodkov ter so skupaj vredna okroglih 6 milijard $ (povprečno 24 mio $/podjetje).
To pa je v primerjavi z Univerzo v Ljubljani povsem druga zgodba. Zakaj je temu tako in kako naprej ... o tem pa naslednjič!
Tomaž Vidonja
- Za komentiranje se prijavite
