V diskusiji sem včeraj objavil vsebino, kako bo OECD poskušal uvesti nov način razvrščanja univerz, pri čemer bo začel z ekonomisti in inženirji, saj naj bi bilo ti po eni strani »najbolj pomembni«, po drugi pa tudi »najlažje za primerjati« med posameznimi kulturami. Poznamo kar nekaj lestvic univerz. Zagotovo je nam najbolj poznana šanghajska lestvica, pri kateri vsakič znova trepetamo, ali se bo Univerza v Ljubljani uvrstila na seznam 500 najboljših svetovnih univerz, pa lestvica revije Financial Times in lestvica The Times. Vse te lestvice se med seboj razlikujejo glede na metodologijo razvrščanja, a vsem je skupno, da se na prvih mestih pojavljajo vedno ene in isti univerze.
In kaj bo ocenjeval OECD? Ne bo prešteval Nobelovih nagrajencev, niti člankov in citatov profesorjev, ampak se bo usmeril na študente. Osredotočili se bodo na dodano vrednost, ki jo študenti dobijo tekom študija – z drugimi besedami: kako študijski proces pripomore k pridobivanju kompetenc. In prav zato je zanimivo videti katere kompetence bodo primerjali. Na vrhu seznama se najde: analitične sposobnosti, zmožnost reševanja problemov, komunikacija in vodenje ter sposobnost za delo v skupini. Vse to pri nas radi združimo pod »soft skills«, ki (predvsem pri tehničnih študijih) zelo težko najdejo prostor v študijskih programih.
In zakaj pravzaprav potrebujemo še eno lestvico? Razlog je preprost: policy makers, študenti in njihove družine ter davkoplačevalci želijo vedeti, kakšni so uporabni rezultati visokega šolstva za okolje, kako le to (še posebej v času gospodarske krize in naraščajoče brezposelnosti) vpliva na ekonomski razvoj države. Menijo namreč, da je čas, da se pove in pokaže kaj študenti znajo in kaj lahko naredijo.
Čeprav med sodelujočimi ni moč zaslediti Slovenije (ocenjevanje in razvrščanje je prostovoljno), bi bilo prav zanimivo videti, kako bi se odrezale naše fakultete (tudi znotraj Univerze se fakultete namreč zelo razlikujejo med seboj). Zagotovo bo slej ko prej prišel čas, ko bomo tudi sami želeli izvedeti, kako dobri (ali pa slabi) v resnici smo in kaj visoko šolstvo stori za razvoj okolja – države in naroda.
- Za komentiranje se prijavite
